Potresna ogroženost stavb v Sloveniji

Ob nedavnih potresih na Hrvaškem, ki smo jih čutili tudi v Sloveniji, se veliko ljudi sprašuje, kako potresno ogrožene so stavbe v Sloveniji. Pri tem mnoge raziskave in študije v Sloveniji in po svetu nakazujejo, da so problematične predvsem starejše stavbe, ki so bile projektirane in grajene pred uveljavitvijo potresnoodpornih predpisov.

Potresna ogroženost stavb v Sloveniji

Slovenija leži na območju z zmerno potresno aktivnostjo, kjer potresne opazovalnice vsako leto zabeležijo na stotine potresov. Večina izmed njih je prešibkih, da bi jih ljudje občutili, kar nekaj pa se jih občuti v bližnji okolici epicentra, vendar so prešibki, da bi povzročili škodo na stavbah in infrastrukturi.

Na podlagi uradne karte potresne nevarnosti Slovenije se lahko oceni, da so najbolj potresno aktivna območja v Sloveniji območja Ljubljane z okolico, Bovca z okolico in Krškega z okolico. Zaradi gostote naselitve je potresno najbolj ogroženo območje Ljubljane z okolico, kjer živi skoraj četrtina prebivalcev Slovenije.

Slika: Potresna nevarnost Slovenije (Vir: Lapajne in sodelavci, 2001; Spletna stran ARSO, 2021)
Slika: Potresna nevarnost Slovenije (Vir: Lapajne in sodelavci, 2001; Spletna stran ARSO, 2021)

V Sloveniji je bila izdelana karta potresne ogroženosti po Evropski potresni lestvici (EMS-98), kjer so prikazane intenzitete za območje Slovenije VI., VII. in VIII. stopnje. Precejšen delež Slovenije, ki je tudi najbolj naseljen, tako spada v območje VIII. stopnje intenzitet, za katero je predvideno, da bo v primeru potresa s povratno dobo 475 let prišlo do močnih poškodb stavb in objektov. Vendar je pri tem potrebno poudariti, da je verjetnost pojava takšnega potresa 0,2 % v enem letu.

Slika: Karta intenzitet za Slovenijo za uporabo v sistemu zaščite in reševanja (Vir: spletna stran ARSO, 2021)
Slika: Karta intenzitet za Slovenijo za uporabo v sistemu zaščite in reševanja (Vir: spletna stran ARSO, 2021)

Izdelana je bila tudi študija potresne ogroženosti vseh občin v Sloveniji, kjer sta 1. in 2. stopnja prikazani za manjšo in srednjo ogroženost, medtem ko so 3., 4. in 5. stopnja povezane v veliko in zelo veliko ogroženost. V 4. in 5. stopnjo spada velik del občin osrednjeslovenske, primorsko-notranjske, jugovzhodne, zasavske in posavske statistične regije.

Slika: Potresna ogroženost slovenskih občin (Vir: Uprava za zaščito in reševanje, izpostava Celje, 2020)
Slika: Potresna ogroženost slovenskih občin (Vir: Uprava za zaščito in reševanje, izpostava Celje, 2020)

Različne študije tudi nakazujejo, da so stavbe, projektirane in zgrajene pred uveljavitvijo prvih potresnoodpornih predpisov na območju Slovenije leta 1964, precej bolj potresno ogrožene. To je še bolj izrazito za stavbe s 4 ali več etažami. Precej potresno ogrožene in manj varne so tudi zidane stavbe s 5 ali več etažami, ki so bile zgrajene pred letom 1981. Večino stavb, zgrajenih po letu 1981, pa se lahko sklepa, da so manj potresno ogrožene in s tem verjetno bolj varne. Pri tem je treba opozoriti, da so navedene ocene, ki so povzete po študiji, precej splošne in da je za natančnejše ocene potrebna analize posamezne stavbe.

Imate vprašanje ali potrebujete pomoč z vašo nepremičnino?





Spletna aplikacija je varovana z rešitvijo reCAPTCHA, za katero veljata Googlov Pravilnik o zasebnosti in Pogoji uporabe.